je bilo vprašanje. Na izpit iz alpinistične zimske tehnike namreč. Na koncu sem se odločila, da če ne poizkusiš pač nimaš nobene šanse da narediš. Pa sem šla. Izpit sem uspešno opravila in na koncu sem bila celo čisto malo ponosna nase, kajti glede na vložen trud je bilo znanje kar zadovoljivo. Očitno so nam lani dobro predstavili potrebno. Veselje ob uspehu je skalila moja izbira »soplezalca«. Sej vse lepo in prav, a kot pregovor pravi »Navada je železna srajca«, tako je najina naveza funkcionirala kot sva navajena. A ravno ta način funkcioniranja je bil razlog za veliko spremembo. Seveda sem se spet veliko jezila :), kak čudno ane. Pa priznam da me pogreje nepravičnost, tudi te sem bila deležna en kanček. No preživela sem.
Tole je zapis iz ponedeljka....
Danes pa dodajam še strinjanje z rekom »Čudna so pota gospodova«. Res nikoli ne veš kje boš ujel svoj lasten rep. Kako se dogodki in ljudje prepletajo skozi življenje je včasih prav zanimivo, kdaj pa kdaj celo bolj zapleteno kot v kaki venezuelski limonadi. Pa se zgodi da ti uslugo naredi nekdo, ki ga niti nisi želel spoznati. Saj pravim čudno... Vsekakor pa za usluge moramo biti hvaležni. Pa tudi z nekdo-ji ni nič narobe, daleč od tega, le včasih spadajo v zgodbo v kateri nimam vloge.
Pred 1 letom
Ni komentarjev:
Objavite komentar