Huh, že?

Minilo je dve leti, no če smo čisto natančni bo to čez deset dni, ko sem povedala svojo odločitev na glas. Grem na svoje ;). Odločitev je bila ena boljših v mojem življenju :D. Verjetno je prav odveč povedati da mi ni žal.
Na začetku sem se malo lovila, saj je "urejeno" življenje, ki ti ga diktira delovnik, zlezlo globoko pod kožo. Sedaj sem se navadila in mi "neurejen" delovnik resnično ustreza.
V preteklih dveh letih sem tako začela početi to kar me resnično veseli. Spoznala ogromno neskončno FAJN ljudi in njihovih štirinožcev, njihova družba pa je neprecenljiva. Z nekaterimi smo skupaj le kratek čas, z nekaterimi pa nikakor ne moremo narazen :), v vsakem primeru pa en na drugega globoko vplivamo. Njihova energija mi omogoča osebnostno rast, tako na strokovnem področju, kot tudi na privatnem.
Želja po znanju pa me je pripeljala do še enega pomembne odločitve, ponovnega vpisa na fakulteto. Tokrat mislim da sem se odločila prav in me študij res veseli, nova spoznanja pa mi tudi pomagajo pri delu.
Vesela in hvaležna sem za vsak nov dan, za prav vsako urico, ki jo lahko preživim med ljudmi s katerimi delimo ljubezen do psov.

Je bil že čas ...

... da sem se lotila in pripravila posnetek v spomin na Tarico ;)



Upam da se boste pri ogledu le tega zabavali, ona se je ;). Če pa koga mika si lahko ogleda še slike naših pohajanj.

leto dni

Danes spet odhajam.
Jutri bo minilo eno leto.
Ni več hudo, pogrešam jo pa še vedno ;).

Še ta druga enka

Vstajanje za vikend bolj zgodaj kot med tednom je že stalnica. To soboto sem imela izpit, ki sem ga kar težko čakala.
O poslušnosti ne bom izgubljala veliko besed. Lepo imava narejeno, vsekakor se bi še marsikaj dalo izpiliti, ampak s tem se bomo obremenjevali kdaj drugič. Tokrat je Capa poslušnost izvedla dokaj mehansko, nisem namreč začutila tistega nore energije, ki jo je sposobna oddajati. Kako mehansko pa presodite sami ;).



Dobra ura pavze je sledila, nato pa težko pričakovano iskanje. Mali pes je presegel sam sebe, še meni je uspelo, da sem bila skulirana in mirna (samozavest serijsko by JT).
Pošljem levo, gre, še gre, zavije nazaj, pokličem, pošljem desno, samostojno preišče desno stran do 50m, me pride pogledat, pošljem ponovno levo, zavije kar tam na 50 m, izgine je ni, je ni, laja, wiiiiiiiii. Prav presenetil me je ta lajež, kot da ga na bi že milijonkrat slišala :). Pridem nazaj s prvim markerjem, iz začetka pohitim proti 50m saj je mala že vse preiskala, za vsak slučaj sem vseeno poslala še enkrat levo, hitro se je vrnila, prav, pošljem ponovno desno nekje malo naprej od 50m, mali izgine in ga ni, ni, ni, ...., kako debelo minuto, nato pa me ponovno preseneti (!) lajež, wiiiiii, 189 (200), delo odlično, oblajanja pa še šepajo... vem in delam na tem, lepo počasi ;).
Že kar utrujeno pospravim v avto. Vroče je in soparno.

Še ena disciplina, nimam več nobene treme, žal pa tudi kakega posebnega žara ni v meni, sonce je skuhalo vse ;). Sva se potrudili in delo še zdaleč ni bilo zanič, vseeno pa vem da znava in zmoreva pokazati več. Kako je izgledalo pa na posnetku.



Izpit uspešno in zasluženo opravljen. Zadovoljna, da sem teh dveh, morda treh mesecih, pridobila ogromno zaupanja v psa, vase in v najino delo na iskanju. V delo na poligonu že dolgo ne dvomim ;).

malo za šalo

En video posnetek za vse tiste, ki jih skrbi da je Capa ves čas v avtu :).




Mali pes res rad dela, zato ji velikokrat ugodim in posledično res veliko trenirava. Nikakor pa ni to njena edina dejavnost ;), samo po gozdu in hribih ne tekam z video-kamero. Je nekoliko neprikladno, pa še posnetki so za en dr#$. Pa tudi med kolesarjenjem mi nikakor ne uspe še filmat ;). Verjetno gre to pripisati moji nerodnosti :P. Ja vem, sej se da slikati, sam ne Cape. O tem pa enkrat drugič.

Uživajte ob ogledu mahajočega repka ;).

Dobro z dobrim

10 krogov za 10 nasmehov

Ker verjamem da se dobro z dobrim vrača ...

Metuljčica

Z malo metuljčico sva uspešno opravili izpit. Trema in sekiranje pred izpitom sta bili precejšnji :). Hecno da po vseh letih tekem nisem izgubila teh občutkov :D. Nov pes, nova spoznanja :)

Posnetek poslušnosti ...

Lavine, lavinice

Zima bela gre h koncu. Tako pridemo na vrsto mi reševalci, da se ponovno zarijemo v sneg za štiri dni. Letos nas je prvič v desetletju sneg postavil na laž saj ni padal več kot teden dni pred lavinami. Znana je namreč vsakoletna panika, a je cesta prevozna al ne :)...
Neznan mi je izvor letošnjega navala na sneg, saj sem imela kočo popolnoma polno 10 dni pred iztekom roka za prijave, no pa se je na koncu vse izšlo. Kočo smo imeli polno, v dolini pa tudi ni ostal nihče. Kot vedno doslej ;).
Kot vedno doslej me je ponovno zagrabila organizacijska prezasekiranost :(. Posledično grdi pogledi in odrezavi odgovori. Upam da se bom z leti popolnoma odvadila tovrstnega početja. Tokrat mi je ratalo šele tretji dan in je do večera minilo. No malo me je zaneslo, nekaj drugega sem želela povedati.
Hvala eni dami. Za lepe besede in iskren objem. Pravzaprav hvala vsem, ki ste uživali v teh štirih dneh, tako na plaziščih, kot na predavanjih in seveda pri zmernih večernih analizah ;). Nasmejani obrazi odtehtajo.
Že dolgo nisem tako uživala s skupino na plazišču, super zanimive pse smo imeli, vsi tečajniki zainteresirani za delo, res pravi užitek. Pa že dolgo nisem bila tako na psu s kondicijo :(, ni všeč, to je treba res popraviti.