Zadetki

Pofočkana ...

V smislu kot jaz razumem zadetost, zagotovo od alkohola. Mamil ne jem ... :). Poizkusi kajenje trave se niso prijeli, razmišljanja o halucinacijah so ostala samo razmišljanja, zanimanje za trde droge pa je ostalo na ravni strahospoštovanja in firbec nikoli ni bil dovolj močan.

Zadeta od svojih lastnih hormonov ... tudi. Vsekakor pa tu zmaga zaljubljenost. V "tem stanju" počnem še večje neumnosti, ki jih ne bi naštevala če mi ne zamerite.

Pa da potunkam še koga:

Kajči, Urška, Marko (drugače mu bo blog umrl :P) in Nadja

Upanje ostaja ... :)

Upam, da je moje obdobje jamranja in samopomilovanja minilo za nekaj časa.
Upam, da se bodo vremena kranjcem zjasnila ;)
Upam, da se me smola z vremenom ne misli držati celo poletje.
Upam, da sem kvoto neumnosti, ki jih naj bi v tem življenju naredila, izpolnila.

Bil je turoben dan, za spremembo se moje razpoloženje ni ravno skladalo z njim :).
Misli pa mi uhajajo na dopust...

želje

Jokala bi pa ne morem :).
Samo nekdo ve, da si resno nekaj želim storiti, pa ne upam.

Koncert

Ne pomnim, da bi sploh kdaj bila na koncertu, ki me je zanimal in sem si ga res želela slišati, s tako malo energije. Tako utrujena, tako prazna sama v sebi. Koncert sam je bil dober, za moj okus vokal pretih in kitare malček preglasne. Videla sem kar sem želela videti in slišala skorajda vse kar sem želela slišati. Čuden mi je le občutek praznine skoraj ves koncert. Malo v hecu malo zares sem rekla na koncu, če bi trajal še kake dve uri bi nabrala ravno dovolj energije da bi lahko uživala in bila bi fizično že tako utrujena da bi na to pozabila :).
Pesmi pa tako prikličejo spomine iz davne preteklosti, neke začetke, tudi kake konce. Pravljica za lahko noč je pripovedovala o povezovanju življenjskih obdobjih in glasbi. Prepletajo se ves čas :).

Sve je lako kad si mlad

Sem lahko še naslednjih 15 let stara 22? Prosim?

A da ne gre. Hmm ...

Narobe svet, al narobe jaz, sej ne vem. Kot osnovnošolka sem se počutila staro, zrelejšo, mnogo zrelejšo kot so leta kazala. Sedaj ko sem blizu tem letom se počutim mnogo mlajšo, nezrelo, nedoraslo. Kje in zakaj se je to zgodilo najbrž nikoli ne bom izvedela.

Že takrat sem globoko v sebi čutila globalno bolečino sveta, še danes jo, edino žalostno je, da tako takrat, kot tudi danes, zelo slabo začutim lokalno bolečino posameznika, predvsem sem popolnoma nedojemljiva za bolečino sočloveka, ki jo povzročim sama. Ne mislite da nočem vedeti, daleč od tega, samo tako zelo sem prepričana da moram povedati točno tako in takoj, da popolnoma pozabim na to možnost. Res nikogar nisem hotela prizadeti s svojim besedami in dejanji, pa mi je to vseeno zelo velikokrat uspelo. Žalostno je le to da se tega zavem, ko je že zdavnaj vse mimo.

Težko je shajati z umom, ki je "naivn k sobarca". Izhajaš iz svoje lastne neposrednosti in pričakuješ da vsi tako reagirajo.