Huh, že?

Minilo je dve leti, no če smo čisto natančni bo to čez deset dni, ko sem povedala svojo odločitev na glas. Grem na svoje ;). Odločitev je bila ena boljših v mojem življenju :D. Verjetno je prav odveč povedati da mi ni žal.
Na začetku sem se malo lovila, saj je "urejeno" življenje, ki ti ga diktira delovnik, zlezlo globoko pod kožo. Sedaj sem se navadila in mi "neurejen" delovnik resnično ustreza.
V preteklih dveh letih sem tako začela početi to kar me resnično veseli. Spoznala ogromno neskončno FAJN ljudi in njihovih štirinožcev, njihova družba pa je neprecenljiva. Z nekaterimi smo skupaj le kratek čas, z nekaterimi pa nikakor ne moremo narazen :), v vsakem primeru pa en na drugega globoko vplivamo. Njihova energija mi omogoča osebnostno rast, tako na strokovnem področju, kot tudi na privatnem.
Želja po znanju pa me je pripeljala do še enega pomembne odločitve, ponovnega vpisa na fakulteto. Tokrat mislim da sem se odločila prav in me študij res veseli, nova spoznanja pa mi tudi pomagajo pri delu.
Vesela in hvaležna sem za vsak nov dan, za prav vsako urico, ki jo lahko preživim med ljudmi s katerimi delimo ljubezen do psov.