Danes spet odhajam.
Jutri bo minilo eno leto.
Ni več hudo, pogrešam jo pa še vedno ;).
Pred 6 leti
ponedeljek, 27. junij 2011
ponedeljek, 20. junij 2011
Še ta druga enka
Vstajanje za vikend bolj zgodaj kot med tednom je že stalnica. To soboto sem imela izpit, ki sem ga kar težko čakala.
O poslušnosti ne bom izgubljala veliko besed. Lepo imava narejeno, vsekakor se bi še marsikaj dalo izpiliti, ampak s tem se bomo obremenjevali kdaj drugič. Tokrat je Capa poslušnost izvedla dokaj mehansko, nisem namreč začutila tistega nore energije, ki jo je sposobna oddajati. Kako mehansko pa presodite sami ;).
Dobra ura pavze je sledila, nato pa težko pričakovano iskanje. Mali pes je presegel sam sebe, še meni je uspelo, da sem bila skulirana in mirna (samozavest serijsko by JT).
Pošljem levo, gre, še gre, zavije nazaj, pokličem, pošljem desno, samostojno preišče desno stran do 50m, me pride pogledat, pošljem ponovno levo, zavije kar tam na 50 m, izgine je ni, je ni, laja, wiiiiiiiii. Prav presenetil me je ta lajež, kot da ga na bi že milijonkrat slišala :). Pridem nazaj s prvim markerjem, iz začetka pohitim proti 50m saj je mala že vse preiskala, za vsak slučaj sem vseeno poslala še enkrat levo, hitro se je vrnila, prav, pošljem ponovno desno nekje malo naprej od 50m, mali izgine in ga ni, ni, ni, ...., kako debelo minuto, nato pa me ponovno preseneti (!) lajež, wiiiiii, 189 (200), delo odlično, oblajanja pa še šepajo... vem in delam na tem, lepo počasi ;).
Že kar utrujeno pospravim v avto. Vroče je in soparno.
Še ena disciplina, nimam več nobene treme, žal pa tudi kakega posebnega žara ni v meni, sonce je skuhalo vse ;). Sva se potrudili in delo še zdaleč ni bilo zanič, vseeno pa vem da znava in zmoreva pokazati več. Kako je izgledalo pa na posnetku.
Izpit uspešno in zasluženo opravljen. Zadovoljna, da sem teh dveh, morda treh mesecih, pridobila ogromno zaupanja v psa, vase in v najino delo na iskanju. V delo na poligonu že dolgo ne dvomim ;).
O poslušnosti ne bom izgubljala veliko besed. Lepo imava narejeno, vsekakor se bi še marsikaj dalo izpiliti, ampak s tem se bomo obremenjevali kdaj drugič. Tokrat je Capa poslušnost izvedla dokaj mehansko, nisem namreč začutila tistega nore energije, ki jo je sposobna oddajati. Kako mehansko pa presodite sami ;).
Dobra ura pavze je sledila, nato pa težko pričakovano iskanje. Mali pes je presegel sam sebe, še meni je uspelo, da sem bila skulirana in mirna (samozavest serijsko by JT).
Pošljem levo, gre, še gre, zavije nazaj, pokličem, pošljem desno, samostojno preišče desno stran do 50m, me pride pogledat, pošljem ponovno levo, zavije kar tam na 50 m, izgine je ni, je ni, laja, wiiiiiiiii. Prav presenetil me je ta lajež, kot da ga na bi že milijonkrat slišala :). Pridem nazaj s prvim markerjem, iz začetka pohitim proti 50m saj je mala že vse preiskala, za vsak slučaj sem vseeno poslala še enkrat levo, hitro se je vrnila, prav, pošljem ponovno desno nekje malo naprej od 50m, mali izgine in ga ni, ni, ni, ...., kako debelo minuto, nato pa me ponovno preseneti (!) lajež, wiiiiii, 189 (200), delo odlično, oblajanja pa še šepajo... vem in delam na tem, lepo počasi ;).
Že kar utrujeno pospravim v avto. Vroče je in soparno.
Še ena disciplina, nimam več nobene treme, žal pa tudi kakega posebnega žara ni v meni, sonce je skuhalo vse ;). Sva se potrudili in delo še zdaleč ni bilo zanič, vseeno pa vem da znava in zmoreva pokazati več. Kako je izgledalo pa na posnetku.
Izpit uspešno in zasluženo opravljen. Zadovoljna, da sem teh dveh, morda treh mesecih, pridobila ogromno zaupanja v psa, vase in v najino delo na iskanju. V delo na poligonu že dolgo ne dvomim ;).
četrtek, 16. junij 2011
malo za šalo
En video posnetek za vse tiste, ki jih skrbi da je Capa ves čas v avtu :).
Mali pes res rad dela, zato ji velikokrat ugodim in posledično res veliko trenirava. Nikakor pa ni to njena edina dejavnost ;), samo po gozdu in hribih ne tekam z video-kamero. Je nekoliko neprikladno, pa še posnetki so za en dr#$. Pa tudi med kolesarjenjem mi nikakor ne uspe še filmat ;). Verjetno gre to pripisati moji nerodnosti :P. Ja vem, sej se da slikati, sam ne Cape. O tem pa enkrat drugič.
Uživajte ob ogledu mahajočega repka ;).
Mali pes res rad dela, zato ji velikokrat ugodim in posledično res veliko trenirava. Nikakor pa ni to njena edina dejavnost ;), samo po gozdu in hribih ne tekam z video-kamero. Je nekoliko neprikladno, pa še posnetki so za en dr#$. Pa tudi med kolesarjenjem mi nikakor ne uspe še filmat ;). Verjetno gre to pripisati moji nerodnosti :P. Ja vem, sej se da slikati, sam ne Cape. O tem pa enkrat drugič.
Uživajte ob ogledu mahajočega repka ;).
petek, 27. maj 2011
četrtek, 19. maj 2011
Metuljčica
Z malo metuljčico sva uspešno opravili izpit. Trema in sekiranje pred izpitom sta bili precejšnji :). Hecno da po vseh letih tekem nisem izgubila teh občutkov :D. Nov pes, nova spoznanja :)
Posnetek poslušnosti ...
sreda, 16. marec 2011
Lavine, lavinice
Zima bela gre h koncu. Tako pridemo na vrsto mi reševalci, da se ponovno zarijemo v sneg za štiri dni. Letos nas je prvič v desetletju sneg postavil na laž saj ni padal več kot teden dni pred lavinami. Znana je namreč vsakoletna panika, a je cesta prevozna al ne :)...
Neznan mi je izvor letošnjega navala na sneg, saj sem imela kočo popolnoma polno 10 dni pred iztekom roka za prijave, no pa se je na koncu vse izšlo. Kočo smo imeli polno, v dolini pa tudi ni ostal nihče. Kot vedno doslej ;).
Kot vedno doslej me je ponovno zagrabila organizacijska prezasekiranost :(. Posledično grdi pogledi in odrezavi odgovori. Upam da se bom z leti popolnoma odvadila tovrstnega početja. Tokrat mi je ratalo šele tretji dan in je do večera minilo. No malo me je zaneslo, nekaj drugega sem želela povedati.
Hvala eni dami. Za lepe besede in iskren objem. Pravzaprav hvala vsem, ki ste uživali v teh štirih dneh, tako na plaziščih, kot na predavanjih in seveda pri zmernih večernih analizah ;). Nasmejani obrazi odtehtajo.
Že dolgo nisem tako uživala s skupino na plazišču, super zanimive pse smo imeli, vsi tečajniki zainteresirani za delo, res pravi užitek. Pa že dolgo nisem bila tako na psu s kondicijo :(, ni všeč, to je treba res popraviti.
Neznan mi je izvor letošnjega navala na sneg, saj sem imela kočo popolnoma polno 10 dni pred iztekom roka za prijave, no pa se je na koncu vse izšlo. Kočo smo imeli polno, v dolini pa tudi ni ostal nihče. Kot vedno doslej ;).
Kot vedno doslej me je ponovno zagrabila organizacijska prezasekiranost :(. Posledično grdi pogledi in odrezavi odgovori. Upam da se bom z leti popolnoma odvadila tovrstnega početja. Tokrat mi je ratalo šele tretji dan in je do večera minilo. No malo me je zaneslo, nekaj drugega sem želela povedati.
Hvala eni dami. Za lepe besede in iskren objem. Pravzaprav hvala vsem, ki ste uživali v teh štirih dneh, tako na plaziščih, kot na predavanjih in seveda pri zmernih večernih analizah ;). Nasmejani obrazi odtehtajo.
Že dolgo nisem tako uživala s skupino na plazišču, super zanimive pse smo imeli, vsi tečajniki zainteresirani za delo, res pravi užitek. Pa že dolgo nisem bila tako na psu s kondicijo :(, ni všeč, to je treba res popraviti.
petek, 24. december 2010
Revizija
Novo leto je čas za pogled nazaj, tak čisto kratek. No tudi čas zaobljub, samo tega res ne počnem. Za 2010 lahko rečem da je zame leto izpolnjenih želja. Seveda so bili vzponi in padci, pa slabi dnevi in veseli tedni.
Začnimo na začetku:
Januar – končno se selim ... zaznamovalo ga je beljenje in pospravljanje. Pa seveda resne priprave na novo delovno mesto. Prva stranka in neizmerno veselje ob tem.
Februar – zaznamovan z delom, primopredaja desetih let dela, učenje in uvajanje naslednika. Popoldnevi pa zapolnjeni s psi in eno nedeljsko nepozabno postavljanje ograje.
Marec – zavod, lavine in prvi pravi tečaj pri Fajn psu. Uvajanje v nov ritem življenja. Spoznavanje tehnik obrezovanja sadnega drevja, uživanje ob urejanju zelenjavnega vrta.
April in Maj – preživeta delovno. Učenje za sodniškega pripravnika. Priprave na svetovno prvenstvo reševalnih psov, vodenje tečajev, skrb in veselje ob tem.
Junij – slovo od moje drage Tare. Psa ki mi je spremenil življenje.
Julij in Avgust – sproščen poletni ritem, zapolnjen s pripravo na s.p. – samostojno pot, urejanje papirjev in končno tudi začetek moje direktorske poti. Tu so še potovanja z reševalnimi psi, praktično vse vikende v avgustu.
September – začetek šole za otroke, pomeni tudi začetek šole za pse. Jesen se je pričela delovno in še bolj delovno. Tu nekje je še iskanje doma, hišice, ki bi jo lahko kupila in ima to kar potrebujeva. Našla sva nekaj ....
Oktober – s Capo grem drugič poizkusit srečo na izpit, razočaranje na iskanju in čisti užitek na poligonu. To da je bilo delovno ne rabim več pisat, ane ...
November – moj najljubši mesec, zaradi rojstnega dne, ne pa zaradi količine dežja, ki nam ga je letos dal, odpovedi tečajev zaradi dežja postajajo že moreče. Resno začneva razmišljati o pokriti hali, kjer bi lahko imeli tečaj tudi v primeru slabega vremena.
December – prisilnega dopusta zardi dežja/snega nisem prav nič vesela, smo se pa tistikrat, ko tečaj ni odpadel, imeli strašno fino, decembrsko razpoloženje, kuhano vino, kepe in psi, ki so na snegu neznansko uživali.
Hvala vsem, ki ste me spremljali v letu 2010!
Marko hvala za vso podporo in vero v moje delo!
Kaja hvala za partneršip, brez tebe ne bi upala!
Mami, mama in strica hvala za vašo podporo!
Res sem uživala to leto :)
Začnimo na začetku:
Januar – končno se selim ... zaznamovalo ga je beljenje in pospravljanje. Pa seveda resne priprave na novo delovno mesto. Prva stranka in neizmerno veselje ob tem.
Februar – zaznamovan z delom, primopredaja desetih let dela, učenje in uvajanje naslednika. Popoldnevi pa zapolnjeni s psi in eno nedeljsko nepozabno postavljanje ograje.
Marec – zavod, lavine in prvi pravi tečaj pri Fajn psu. Uvajanje v nov ritem življenja. Spoznavanje tehnik obrezovanja sadnega drevja, uživanje ob urejanju zelenjavnega vrta.
April in Maj – preživeta delovno. Učenje za sodniškega pripravnika. Priprave na svetovno prvenstvo reševalnih psov, vodenje tečajev, skrb in veselje ob tem.
Junij – slovo od moje drage Tare. Psa ki mi je spremenil življenje.
Julij in Avgust – sproščen poletni ritem, zapolnjen s pripravo na s.p. – samostojno pot, urejanje papirjev in končno tudi začetek moje direktorske poti. Tu so še potovanja z reševalnimi psi, praktično vse vikende v avgustu.
September – začetek šole za otroke, pomeni tudi začetek šole za pse. Jesen se je pričela delovno in še bolj delovno. Tu nekje je še iskanje doma, hišice, ki bi jo lahko kupila in ima to kar potrebujeva. Našla sva nekaj ....
Oktober – s Capo grem drugič poizkusit srečo na izpit, razočaranje na iskanju in čisti užitek na poligonu. To da je bilo delovno ne rabim več pisat, ane ...
November – moj najljubši mesec, zaradi rojstnega dne, ne pa zaradi količine dežja, ki nam ga je letos dal, odpovedi tečajev zaradi dežja postajajo že moreče. Resno začneva razmišljati o pokriti hali, kjer bi lahko imeli tečaj tudi v primeru slabega vremena.
December – prisilnega dopusta zardi dežja/snega nisem prav nič vesela, smo se pa tistikrat, ko tečaj ni odpadel, imeli strašno fino, decembrsko razpoloženje, kuhano vino, kepe in psi, ki so na snegu neznansko uživali.
Hvala vsem, ki ste me spremljali v letu 2010!
Marko hvala za vso podporo in vero v moje delo!
Kaja hvala za partneršip, brez tebe ne bi upala!
Mami, mama in strica hvala za vašo podporo!
Res sem uživala to leto :)
Naročite se na:
Objave (Atom)
